ki ga je sestavljalo dvanajst ljudskih sodnikov. Volili so jih župani posameznih vasi v gastaldiji, svojo funkcijo pa so opravljali leto dni. Sestajali so se okrog »laštre«, kamnite mize, kakršno še danes vidimo v Bijačah in v Tarčetu, ter opravljali prvostopenjske pravde: »... ob prisotnosti gastalda so sodili v civilnih, kazenskih in hudo kazenskih postopkih...« ter imeli celo pravico izrekanja smrtne kazni (slika 26). Poleg tega je deloval Arengo, kjer so se župani po potrebi sestajali ter upravljali skupne pašnike in gozdove. Ljudje Landarske gastaldije so o sodnih in upravnih zadevah prebivalstva Nadiške doline sklepali vse od časov Oglejskega patriarhata do leta 1797, ko je bilo konec Beneške republike. Nekatere družine v teh krajih še danes nosijo priimek Bankič, ki jasno kaže na staro sodno avtonomijo in pomaga ohranjati spomin nanjo.

Leta 1420 je bil v Furlaniji fevdalizem še živ. To zapleteno mrežo institucij, zakonov in navad je Beneška republika prevzela in jo učinkovito ohranila vse do nastopa moderne dobe. V letih 1751-55 je zaradi stalnih trenj med obmejnim prebivalstvom mešana avstrijsko-beneška komisija soglasno začrtala mejo na tem območju, označili so jo z mejnimi kamni, živo mejo, zidovi, kri¡i in jarki. S Kampoformijskim mirom, ki sta ga Napoleon in avstrijski cesar sklenila 17. oktobra 1797, se je Furlanija vrnila v sklop habsburškega cesarstva. Po tretji vojni za neodvisnost Italije je leta 1866 to ozemlje postalo italijansko.

Še danes velik del prebivalcev Nadiških dolin tekoče govori slovensko narečje.



LJUDSKA VEROVANJA IN POVEDKE


Sugestivnost in posebnost teh krajev sta v teku stoletij rodili legende, povedke in ljudska verovanja. Tako na primer pripovedujejo o krivapetah: to so ženska bitja z narobe obrnjenimi stopali, včasih prikazana kot zla, ki so živela v jamah z vodo. Za furlanske jame se omenjajo podobna bitja z imenom agane ali aganis.

Najbolj znana pa je v zvezi z Landarsko jamo legenda o kraljici.

V 5. stoletju je ob padcu rimskega cesarstva in vdorih barbarskih ljudstev tukajšnje prebivalstvo gotovo iskalo zavetja v jami. Zgodba govori o kraljici, morda je to bila Rozmunda ali langobardska Teodolinda, ki se je s svojimi ljudmi rešila pred Atilovim napadom. Obleganci so videli, kako se v ravnini dviga dim iz zažganih hiš; hrane jim je sicer zmanjkovalo, kraljica pa je pogumno sklenila, da vrže iz jame zadnjo vrečo pšenice, pri tem pa je oblegovalcem zavpila, da ima še toliko vreč, kolikor zrn lahko


Foto N. 15 - Personaggio simile al precedente (Profeti?). - Prejšnjemu podoben lik (prerok?). - Ähnliche Person wie vorherstehende (Propheten?). - Person similar to the previous one (prophets?).

preštejejo. Slovensko varianto, v kateri je junakinja kraljica Vida, je v verzih poustvaril tudi Anton Aškerc. Majhno, nedostopno votlino ob jami imenujejo ljudje še danes »kraljičina soba«. Po obleganju je seveda kraljica spet zavladala nad svojimi ljudmi, jami, kjer se je skrivala, pa je ostal častni naziv »trdnjave Slovencev«.


...........DIE GROTTE VON SAN GIOVANNI D´ANTRO

Die Grotte befindet sich bei S. Silvestro d´Antro (Làndar), im rechten Seitental des Natisone und den südlichen julischen Voralpen.